Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 2. 4. 2026 organizirala planinski izlet na Šilentabor.
Čeprav so nas tudi v tretjem razpisu za planinski izlet vremenske napovedi zaradi močnega vetra vznemirjale smo se odločili, da gremo na področje, kjer ima veter mlade. Vožnja iz Posavja skozi Ljubljano in Postojno je potekala zelo hitro in brez zastojev. Tako smo do gostišča v Zagorju prišli dokaj hitro. Ob kavi smo se posladkali z rogljički, ki nam jih je prinesel Andrej. Pred gostiščem je malo pihalo, na srečo pa zrak ni bil prehladen. Z avtobusom smo se odpeljali na izhodišče pohoda v naselje Šembije. Pohod smo začeli po stranski asfaltni cesti, ki nas je kmalu pripeljala na pašnike, kjer je bilo na nekaj živine. Pot se je rahlo vzpenjala, veter pa je pihal vse močneje. Ko smo s pašnikov prišli v gozd je veter malo popustil. Na teh delih smo se tudi ustavili, se osvežili, odpočili in počakali pohodnike, ki so malo zaostali. Kljub vetru je bilo razpoloženje v skupini zelo dobro. Razgledi so bili vse lepši. Pogledi pa so bili posebej usmerjeni na vrhove Slavnik, Snežnik in Nanos, ki smo jih skupaj že prehodili. Pod vrhom našega cilja pohoda na Šilentabor se nam je pridružil domačin iz Zagorja, ki nam je že med potjo predstavil bogato zgodovino tega področja od Ilirov, Rimljanov pa vse do danes. Pri cerkvi sv. Martina smo imeli malo daljši počitek, med katerim nam je domači vodnik še podrobneje predstavil zanimivosti tega področja. Sledil je spust v naselje Zagorje, kjer so nam v gostilni Tišlr skuhali okusno obaro in ričet. Ob popoldanski kavi smo se malo odpočili in poklepetali. Ker nam je čas dopuščal, smo si ogledali še Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Čeprav že malo utrujeni, smo si z zanimanjem ogledali in spoznali zanimivosti flore in favne področja, na katerem se spomladi in jeseni pojavijo presihajoča jezera, ki so s svojo številčnostjo edinstvena na svetu. Poleti ko voda izgine v kraško podzemlje, pa na območju jezer porastejo številni travniki. Pred odhodom nazaj v Posavje nas je pogostil Zdravko, ki smo mu v zahvalo zapeli za rojstni dan.
Vožnja nazaj v Posavje je potekala dokaj hitro. Burja, ki nas je malo prepihala nas je malo utrudila, zato jih je nekaj med vožnjo tudi malo zaspalo. Na koncu, pred zaključkom našega planinskega izleta smo ugotavljali, da je naš planinski izlet zelo dobro uspel. Številne zanimivosti, ki smo jih tokrat spoznali, pa kažejo, da se bomo na to področje ponovno vrnili.
Vodja planinskega izleta: Anton Zakšek
drustvo@pdvidemkrsko.si
